Alpinistična odprava Patagonija 2013, ki sta jo sestavljala Luka Krajnc in Tadej Krišelj, je bila zelo uspešna. Potekala je od 10. januarja do 23. februarja 2013, Luka in Tadej pa sta preplezala tri odlične smeri, dve od teh sta novi, prvenstveni.
V začetku januarja sva se s Tadejem Krišljem dobila v El
Calafatih in naslednje jutro nadaljevala pot z avtobusom do El Chaltena. Ker je
vremenska napoved obetala daljše obdobje visokega pritiska z ugodnimi
temperaturami, sva še isti dan prepakirala opremo in se odpravila na 9 urni
dostop do sedla Superior, ki služi kot izhodišče za plezanje v vzhodni steni
Fitz Roya. Naslednje jutro sva pod steno ugotovila, da je najin prvotni plan
(prosto plezanje v smeri Linea de Eleganza) močno otežen zaradi vode, ki se je
talila s snežišč in posledično zmočila nekatere ključne raztežaje smeri. Po
posvetu sva se odločila za vstop v območju Hudičeve zajede (Jeglič, Karo, Knez,
1983). Zaradi padajočega kamenja in ledu sva po enem skupnem raztežaju
zaplezala proti desni in nadaljevala s plezanjem prvenstvene smeri po očitnih
razčlembah, ki so bile vidne že iz slikovnega materiala pred vzponom. Mokra
skala in strmi prehodi so naju prisilili v tehnično plezanje, zato sva napredovala počasneje od pričakovanj. Tretji
dan sva v megli in rahlem dežju preplezala najtežje previsne raztežaje in
nadaljevala do stika s Casarottovim stebrom, ki naju je v dveh raztežajih
pripeljal do vrha stebra Goretta, kjer sva tretjič bivakirala. Naslednje jutro
sva pojedla še zadnje ostanke hrane in v počasnem tempu nadaljevala proti vrhu Fitz Roya. Vrh sva v lepem vremenu
dosegla popoldne četrtega dne in po kratki pavzi nadaljevala s sestopom v
območju Francoske smeri. Zaradi nepoznavanja sestopa in utrujenosti sva
zgrešila začetne spuste ob vrvi. Po nekaj diagonalnih spustih sva našlo pravo
linijo sestopa in ob treh zjutraj prišla do sedla La Silla kjer sva četrtič
bivakirala. Peti dan sva nadaljevala s spusti po ozebniku do ledenika, odšla
nazaj pod steno po stvari, ki sva jih tam pustila pred vzponom in sestopila do
sedla Superior ter naslednji dan v dolino.
Po treh dneh počitka sva odšla v dolino Torre do izhodišča
imenovanega Noruegos. Naslednje jutro sva dostopila do stene in začela s
plezanjem. »Dostop« do sedla Paciencia se je zaradi suhe sezone in krušljive
skale izkazal za zahtevnega. Nad sedlom sva preplezala 17 raztežajev do lednih
stolpov, kjer sva na ozki polici
bivakirala. Po kratki noči sva nadaljevala preko lednega kamina, ki je v danih
razmerah ponudil nenavadno in zahtevno ledno plezanje. V »headwallu« sva
izbrala desno varianto, ki jo je uporabil Lama ob svojem prostem vzponu leto
prej. Na vrh CerroTorreja sva prišla okoli pete popoldan
in po kratki pavzi začela s spusti ob vrvi v smeri vzpona. Na enem izmed
spustov nama je padajoči kamen presekal eno izmed vrvi, tako, da sva bila
kasneje prisiljena v krajše spuste, ki so vzeli več časa. Na sedlo Paciencia sva
prišla ob treh ponoči in po krajšem počitku nadaljevala s sestopom do El
Chaltena.
Sledilo je deset dnevno obdobje slabega vremena, ki sva ga
izkoristila za regeneracijo in plezanje po okoliških balvanih in plezališčih.
Na koncu odprave sva preplezala še prvenstveno smer v El Mochu in se 21. 2. 2013 iz letališča v Buenos Airesu odpravila
nazaj domov.
Ker je bil to najin prvi obisk Patagonije, velikih
pričakovanj nisva imela, sva bila pa močno motivirana in željna plezanja, kar
je bilo ključnega pomena pri vseh najinih vzponih. Meniva, da je bila akcija
zelo uspešna.
Za podporo akcije se
zahvaljujeva Planinski zvezi Slovenije in Komisiji za alpinizem PZS.
Preplezane smeri:
13.-17. 1. 2013, The Real Kekec
z Casarottovim stebrom, Fitz Roy (6c+, A2, 1300 m, 800 m nove smeri), 5 dni, prvenstvena smer.