NOVICE  

Prisotna je bila tudi avtorica razstave in podpredsednica PZS, predvsem pa prijateljica obalnih planincev, dr. Slavica Tovšak, ki so jo tudi tokrat sprejeli medse z odprtim srcem, kot to Primorci znajo. Posebno slovesno vzdušje v razstavnem prostoru so pričarali zvoki kitar Dua PetRok, Petra Gregoriča in Roka Nardina, gojencev Glasbene šole Koper.

Dr. Slavica Tovšak je v nagovoru poudarila zasluge očeta prve slovenske in tudi svetovne vezne poti, Ivana Šumljaka ter njen pomen za planinstvo. Kratko je orisala značilnosti in podala osnovne podatke o poti ter številu obiskovalcev. Pri tem je izpostavila prisotnega člana OPD Koper, Feliksa Bratino, ki je SPP prehodil največkrat, kar deset krat.
V nadaljevanju je Maruška Lenarčič, članica OPD Koper, predstavila prizadevanja njihovih predhodnikov za vključitev primorskih poti v transverzalo.
Ker je to manj znano poglavje v vzpostavljanju SPP, objavljamo prispevek v celoti, ne nazadnje zato, da ne gre v pozabo in tudi v spomin na staroste planinstva v slovenski Istri:

»Danes, tu ob morju, kjer se SPP končuje, ne moremo in ne smemo prezreti manj znana dejstva, da ob nastajanju SPP ni bilo našim planinskim predhodnikom prav lahko prepričati načrtovalcev, naj pot ne poteka le do Postojne, ampak tudi naprej po Primorskem delu vse do Ankarana.
Seveda je bilo za to, da so se otepali vključiti poti do morja, več tehtnih razlogov:
v času nastajanja vezne poti, obalno področje še ni dokončno pripadlo Sloveniji oz. Jugoslaviji; Primorska je po 1. svetovni vojni oz. leta 1920 pripadla Italiji. Do osvoboditve, je bilo prekinjeno delovanje že ustanovljenih slovenskih planinskih društev, v obalnem in istrskem področju pa planinske tradicije ni bilo, posledično tudi ni bilo ustrezne infrastrukture oz. je bila v povojih. Tedanji načrtovalci transverzale so tudi premalo poznali naše kraje in zato niso imeli pravega odnosa do njih.
Še kako dobro pa jih je poznal in imel rad dr. Viktor Vovk, eden od ustanoviteljev PD Koper ter prvi in njegov dolgoletni predsednik. Rojen v Trstu, letos je minilo 120 let od njegovega rojstva, dolgo živeč v Gorici, velik domoljub, ki se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano, je bil željan pokazati te predele ostalim Slovencem in ne nazadnje tudi domačinom. Temeljito se je moral potruditi. Prav njegovim tehtnim argumentom so prisluhnili in pot podaljšali do morja, a z nekaterimi presledki. Opis poti od Postojne do morja je bil že v 1. vodniku po slovenski transverzali, imenovanem Slovenske gore, izdanem leta 1958.
A zaradi neprimernih pogojev (slabo označene poti, težavni prevozi, koče...) so prav ta del, kasneje, spet predlagali za izločitev. Tu je dr. Viktorju Vovku pomagal dr. Branko Šalamun, oče taborništva na obali in dolgoletni aktivni planinec, sicer pa vsem nam poznan pediater.
O odločujočih dejavnostih, da primorski del ostane v SPP nam je zapustil zapis; citiram:
'Na izredni skupščini PZS v LJ 27. januarja 1963 sem uspel s prepričljivo živo besedo kot nikdar poprej in nikoli pozneje. Preprečil sem ukinitev primorskega dela transverzale ...
V tistem delu domovine, v deželi na zahodu, kjer je bilo četrt stoletja zatirano in preganjano vse, kar je slovenskega: od slovenske besede in knjige, od slovenskih domov in šol do slovenskih društev, tudi planinskih. Kdo bi smel danes, v svobodni domovini, ki je ena, nam vsem dodeljena, izpodkopavati rast in razcvet planinstva na svoji zemlji?!
Po mojem zanosnem zagovoru so zaploskali delegati tako glasno in soglasno, da je moderator razprave, urednik PV, Tine Orel, pregnal vse pomisleke z zaključnim stavkom: 'Doktor Šalamun, s svojo elokvenco, ste rešili primorski del transverzale.'

V drugi popravljeni izdaji Vodnika v letu 1964 lahko beremo opis poti na Primorskem, brez prekinitev, vse do morja. Primorski del SPP ostaja še danes, poti radi obiskujejo tako slovenski planinci kot tudi tujci, predvsem v zimskem in zgodnjepomladanskem času. Za vzdrževanje poti in koč pa vzorno skrbijo planinska društva MDO Primorsko-notranjskih PD, kar ni vedno lahko, saj vodijo poti skozi naselja in po predelih, ki se izredno hitro zaraščajo.«

Lojze Abram iz Trsta - prevedel besedila v italijanski jezik, Maruška Lenarčič, načelnica promocijskega odseka OPD Koper, avtorica razstave Slavica Tovšak in edsednik OPD Koper Aldo Zubin, foto Valter Valenčič, Vesna Lamut

S tem je bila razstava odprta, obiskovalci so si jo z veseljem ogledali in podoživeli vse lepe trenutke v čudovitih kotičkih slovenskih gora, mnogi pa že pripravili načrt za poletje. Prisrčen je bil klepet zaljubljencev v razkošne lepote narave. Naslednji dan so lahko v razstavnem prostoru uživali v sliki in besedi Pie Peršič, ki je lani celotno SPP prehodila v 30 dneh.

Razstava bo odprta do 25. maja 2013.

Maruška Lenarčič