|
|
NOVICE
sreda, 15. maj 2013, ob 0. uri, ogledov: 3594 Planinski vestnik, maj 2013| Planinska kultura | | | Planinski vestnik | Odbor za založništvo in informiranje | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Začetni del majske številke Planinskega vestnika smo posvetili posledicam vpliva nekaterih športov na gorsko naravo. Svoje misli o tem so nam zaupali turni kolesar Jože Rovan, soteskar Urban Herzog in naravovarstvenika iz TNPja in DOPPSa Aleš Zdešar ter Tomaž Mihelič. | Poročamo tudi s svečane skupščine PZS ob 120-letnici SPD, ki se je odvijala v
Celju ter z gorniškega festivala Domžale. Pogledali smo v zgodovino odkrivanja
Zahodnih Julijskih Alp, pri tem se spominjamo Vladimirja Dougana.
Kot že velikokrat doslej, nas je pot zanesla v Karnijske Alpe, tokrat na goro
Monte Caserine Basse. S Piko smo se povzeli na Brinico, Marko Koren nas je
popeljal v Bolivijo.
Objavljamo pogovora z alpinistom Emilom Tratnikom in tekmovalnim turnim
smučarjem Nejcem Kuharjem.
Tokrat objavljamo tretjeuvrščeno zgodbo literarnega natečaja avtorice Darinka
Kozinc.
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli
na vrhove Košute in gore skupine Carega-Pasubio v italijanskih 'Malih'
Dolomitih.
V zadnjem delu revije objavljamo redne
rubrike o, varstvu narave, seznanjamo vas z novicami iz vertikale, tujine, z
recenzijami knjig in vesti iz planinske organizacije.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku
 Kazalo PV, maj 2013 (709,70 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, maj 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina - Članki
ŠPORT IN GORE 4
A planinci pa lahko ...? Vedno
večje število ljudi na oddihu v gorah. Tina Leskošek
Turno kolesarjenje. Pogovor z načelnikom
Komisije za turno kolesarstvo PZS Jožetom Rovanom. Tina Leskošek
Soteskanje. Pogovor s predstavnikom
Soteskarske zveze Slovenije Urbanom Herzogom. Tina Leskošek
Mirna območja. Omejevanje rekreacijskih
dejavnosti v TNP. Aleš Zdešar
Jadralci. Vpliv jadralnega padalstva na ptice.
Tomaž Mihelič
PRAZNOVANJE DVOJNEGA JUBILEJA V CELJU 14
Med največjimi planinskimi
organizacijami na svetu. Svečana skupščina PZS ob 120-letnici SPD. Zdenka
Mihelič
INTERVJU 16
Srčni človek z Vojskega. Pogovor z
Emilom Tratnikom. Gašper Podjed
POZABLJENA ZGODOVINA 20
Odkritelj poslednjih skrivnosti
Zahodnih Julijcev. Vladimir Dougan (1891-1955). Matija Turk
NEZNANI KARNIJCI 24
Ni vsaka dvojka luštna. Monte
Caserine Basse. Mojca Stritar
Z NAMI NA POT 28
Na visokem grebenu med Koroško in Kranjsko. Košuta. Gorazd Gorišek
Opisi tur 33
Veliki vrh. Gorazd Gorišek
Košutnikov turn. Gorazd Gorišek
Prečenje Košute. Gorazd Gorišek
Tolsta Košuta. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41
Kamor Vzhodne Alpe sežejo najbolj južno. Skupina Carega-Pasubio. Vid
Pogačnik
Opisi tur 37
Cima Carega po poti čez Bocchetto dei Fondi. Vid Pogačnik
Cima Carega po ozebniku Vaio dei Colori. Vid Pogačnik
Monte Pasubio/Cima Palon po cesti Strada delle Gallerie. Vid Pogačnik
INTERVJU 45
Ko glava misli, da ne more več, ima telo še rezervo. Pogovor z Nejcem
Kuharjem. Sara Femec
GORSKE STRASTI 48
Ljubimec z Brinice. Tistega vročega majskega dne ... Pika
LITERARNI NATEČAJ 52
Okruški spominov. Tretjeuvrščena zgodba. Darinka Kozinc
ODPRAVA V BOLIVIJO 54
Kako smo nizko leteli in visoko pristali. Cordillera Real. Marko Koren
MINIATURA 57
Gorsko neurje v poletju 1914. Drago Paulić
GORNIŠKI FILMSKI FESTIVAL 58
S kamero v himalajsko vas, daleč od vsega. 7. Mednarodni festival
gorniškega filma Domžale. Manca Čujež
ČAS ZA RAZMISLEK 60
O plezalcih in neandertalcih. Mateja Pate
OBLETNICA 61
Stanko Klinar, glej ga, šmenta - osemdesetletnik! Matjaž Kmecl
VARSTVO NARAVE 62
Spoznajmo "talnega" ptiča. Navadni kupčar. Dušan Klenovšek
Prekomerno razraščanje alpske kislice. Vabilo na prostovoljno akcijo. Jurij
Dobnik in Andreja Slameršek
NOVICE IZ VERTIKALE 64
NOVICE IZ TUJINE 64
LITERATURA 66
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
TNP 72
Uvodnik
Ko užitki niso greh
Ta slogan, zapisan na dostavnem vozilu podjetja, ki se sicer
ukvarja s trženjem sadja in zelenjave, me je nekega jutra zdramil iz otopelosti
med vožnjo v službo in me napeljal k razmišljanju o tem, zakaj bi morali užitek
enačiti z grehom in kaj imajo z grehi in užitki opraviti gore in tisti, ki
zahajajo v gorski svet.
Pojmovanje "užitek = greh" lahko najdem v
religiji, ki ta svet smatra za dolino solz, ki nam s trpljenjem pomaga doseči
stanje večne sreče po smrti - vsaj tako sem jo, morda izkrivljeno, dojela sama.
Če še malo pretiravam, je po načelu čim večje trpljenje - bolj zagotovo bo
zveličanje torej vsak tuzemski užitek malodane eksces na poti do višjega cilja.
In kaj imajo gore s tem?
V mojih nežnih letih je bila zame hoja v gore zagotovo nekakšna
dolina solz, po večini v prenesenem, včasih pa tudi v dobesednem pomenu.
Grizenje kolen v breg me ni prav nič navduševalo in v potu svojega mladega
obraza sem komaj čakala odrešenja na vrhu, ko se ne bo več dalo iti višje.
Pozneje, v obdobju potrebe po samopotrjevanju, sem se našla v plezanju, ki je
sicer nudilo svojevrstno zadovoljstvo, a hkrati tudi precej raznovrstnega
prostovoljnega trpljenja. Skoraj bi lahko rekla, da sem že v zgodnji mladosti
posrkala modrost življenja - bolj kot sem se namučila med potjo v višave, večje
je bilo veselje na vrhu.
O kakšnih očitnih gorniških užitkih na poti do cilja pa je
bilo bolj malo duha in sluha. Z leti pa se je to korenito spremenilo. V gore
sem začela zahajati - iz užitka. Sicer še vedno ni vse zlato, kar se sveti;
zgodnje vstajanje mi recimo ne vzbuja kakšnega posebnega ugodja, toda za
spremembo je užitek tudi hoja navkreber, užitek so opazovanje narave, vonjanje
trav, oddih na travnatem naslanjaču, kot bi se izrazil hribovski romantik Tine
Mihelič, poplezovanje po belih skladih apnenca (pa čeprav niso navpični),
nenazadnje je užitek pojesti morda že malo posušen sendvič ali popiti mlačno
vodo nekje na razglednem vrhu, pa reči besedo ali dve sam s sabo ali pa s
sopotniki. Zgodba bi lahko imela naslov Skoraj popolna preobrazba neke M.P. ali
Moja pot od trpljenja do užitkov. In po neki logiki bi tako hitro postala
"grešnica" - če si ne bi zviti hribovci izmislili tistega znanega
rekla, da nad tisoč metri ni več greha. Užitki v našem sredogorju in
visokogorju torej niso greh in pika.
To domislico obiskovalci gora kar pogosto speljejo na svoj
mlin in izkoristijo "brezgrešno atmosfero" za (včasih tudi pretirane)
užitke vseh vrst. Morda bi poleg toliko preučevanega fiziološkega vpliva z
višino pojemajočega zračnega tlaka na človeka veljalo natančneje raziskati tudi
psihološki vpliv nižjega delnega tlaka kisika na ljudi, da postanejo misli na
višini bolj kristalne, duh bolj odprt in meso dostikrat bolj orientirano k
osnovnim potrebam. Kako to izgleda v praksi, si lahko preberete v eni od zgodb,
ki vam jih ponuja tokratna številka naše revije. Prepričana sem, da še zdaleč
ni osamljena, le da zgolj redki znajo in si upajo napisati kaj podobnega za
številčnejše bralstvo. Morda pa vam bo opisana prigoda vlila kaj poguma.
Užitkov oziroma radosti polno pomlad in poletje v gorah vam želim, pa srečno -
in po pameti!
Mateja Pate
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Kazalo PV, maj 2013
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih