 |
četrtek, 28. november 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
|
|
NOVICE
ponedeljek, 8. julij 2013, ob 0. uri, ogledov: 6467 Izjemen vzpon Lindiča in Grmovška v Triglavu - Prva ponovitev legendarne Knezove Korenine!| Alpinizem | | | Komisija za alpinizem | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Pa smo jo dočakali! Prvo ponovitev legendarne Knezove smeri Korenina v Triglavu. In to celo v enem dnevu! 1000-metrsko pošast v nenajboljši skali in kompleksno morda celo najtežjo v triglavski steni z oceno VIII+/VII sta štajerska mojstra hitro (19 ur) prosto preplezala kljub nestanovitnemu vremenu s plohami in to v prvem poskusu! | Luka Lindič je takole opisal dogajanje v minulo soboto (6. 7. 2013): »Z Andrejem
Grmovškom sva se v smer podala zgodaj zjutraj v soboto z namenom, da
smer preplezava v enem dnevu. Že po dveh raztežajih sva ob pogledu navzgor
opazila, da čez del smeri teče slap, ki ga od daleč ni bilo videti. Začela sva
zelo dvomiti o najinih možnostih uspeha. Kljub vsemu sva se odločila, da je
vredno vsaj poizkusiti in bilo je vredno. Izjemen prehod pod in čez streho naju
je namreč prav zvito pripeljal mimo slapu in mokre skale. Z nekaj lažjega
plezanja sva dosegla srednji del, ki je postregel s precej strmim in atletskim
plezanjem preko streh. V tem delu naju je zmotila prva ploha, ki sva jo uspešno
prevedrila pod previsom. Sledilo je iskanje prehoda do zgornjega dela smeri in
ponovna vedritev v votlini. Zgornji in najtežji del je bil videti grozno. Ne
vem, zakaj točno sva se odločila, da nadaljujeva. Andrej je zagrizel v najtežji
raztežaj in ga kljub res gnili skali uspešno preplezal. Za nagrado pa je dobil
viseče varovališče sredi malega slapu, ki ga je do takrat, da sem za njim
priplezal jaz, popolnoma premočil. Hitro se je odpravil v naslednji raztežaj,
ki je bil prav tako gnil. Vsa premočena sva se spraševala, če res morava to
početi. Nadaljevanje je bilo sicer lažje, a ob stalnem rosenju in gosti megli
popolnoma premočeno. Zadnji raztežaj smeri sva obvozila po Prusik-Szalayevi
smeri. Sam sem v dolini precej hrabro odmeril oblačila in se posledično proti
vrhu v vetru tresel kot šiba na vodi. Ob polnoči sva po dobrih devetnajstih
urah plezanja izplezala na težko pričakovan rob stene. Na bivak raje nisva
pomislila, čeprav je že kar dišalo po njem. Med sestopanjem v gosti megli sva
presenečena »trčila« ob kočo na Doliču in nato preko Luknje sestopila nazaj do
bivaka po Luknjo, ki sva ga dosegla ob štirih zjutraj. Dobrih štiriindvajset ur
po tem ko sva ga zapustila. Še en poln dan, ki te izžame.«
Spomnimo samo še o
nastanku te smeri. Leta 1981 jo je Franček Knez z
Lidijo Painkiher prvenstveno preplezal do Čopovega stebra (IV-V,
A0, Frančkova ocena) po katerem sta izstopila. Dobrih deset let
kasneje (1992) je spet vstopil vanjo z Danijem Tičem, jo
prosto (VII+) preplezal do Čopa, kjer sta bivakirala, nato pa sta
naslednji dan nadaljevala (Franček seveda prosto, VIII+) po poklini
čez črne previsne plošče desno od Čopovega stebra. Kljub nekaj poskusom smer ni
doživela ponovitve do prejšnje sobote.
Vir in fotografije: Friko.si (Urban Golob), Luka
Lindič
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih