Komisija za alpinizem PZS je tudi letos med 13. in 15. 9. 2013 organizirala alpinistični tabor, namenjen plezanju mladih alpinistov ali starejših pripravnikov v samostojnih navezah.
Za izhodišče tabora nam je tokrat služila Koča na Gozdu pod Vršičem. Tabora so
se udeležili štirje alpinisti ter 6 starejših pripravnikov, od tega dve ženski.
Tabor sva vodila Blaž Navršnik in Matej Kladnik.
UDELEŽENCI
TABORA: Matej Balažic (AO PD TAM), Jaka Capuder, Blaž Gladek, Matej Mučič
(vsi AO PD Kamnik), Laura Dovč (AO PD Ljubljana-Matica), Tjaša Jelovčan (AO PD Kranj),
Marko Mavhar (AO PD Grmada - Celje), Domen Petrovčič (Akademski AO), Matevž
Mrak, Klemen Žumer (oba AO PD Radovljica).
Kronološko
poročilo in preplezane smeri:
Petek, 13.
9. 2013:
Ob 19.00 smo se zbrali na Koči na Gozdu, se porazdelili po
navezah in se skupno odločili, da glede na napovedane nizke temperature in pa
verjetno mokre severne stene naslednji dan raje obiščemo nekoliko toplejšo
južno steno Jerebice. Preostanek večera smo preživeli ob študiranju smeri za
naslednji dan. Marko Mavhar in Klemen Žumer pa sta se vseeno odločila za severna
ostenja nad dolino Tamar.
Sobota, 14.
9. 2012:
Po zajtrku se vsi, razen Marka in Klemena, odpravimo
z avtomobili do Možnice, ki je izhodišče za dostop pod Jerebico. Tudi južna
stena Jerebice je na nekaj delih povsem namočena, zato ena naveza spremeni svoj
plan. V kočo se vrnemo v večernih urah. Zanimivo predavanje Blaža o zelo dobrem
plezanju na Aljaski pa zaradi košarkarske evforije ni bilo izvedeno. Preplezane smeri: Capuder - Gladek (Livada: VII, IV-V, 400 m)
Mučič - Petrovčič (Vaja con dios: VII/VI, 450 m)
Jelovčan - Dovč (Sivi ideal: VI/V, 450 m)
Balažic - Mrak (Tupilak: VII-/VI-V, 450 m)
Navršnik - Kladnik (Ludra: VI+/IV-V, obrnila po
petih raztežajih zaradi poškodbe Kladnika) Mavhar - Žumer (poizkus v Stebru Šit (2 raztežaja,
vendar sta zaradi mokrote obrnila) potem sta šla en "Kot" v Tamarju
??? VI+ 180 m)
Nedelja, 15.
9. 2012:
Po zajtrku nekako ni bilo take plezalne vneme kot
dan prej, zato smo vetrovno in nekoliko deževno nedeljo preživeli v steni Nad Šitom
glave.
Tabor smo končali s krajšo analizo in se v
sproščenem vzdušju odpeljali vsak na svoj konec Slovenije. Preplezane smeri:
Mavhar - Žumer (Bob Marley: VII+/VII, 120 m),
(Kamenkov kamin: VI-, 120 m) Capuder - Gladek - Jelovčan (Kamenkov kamin: VI-,
120 m)
Ostali udeleženci : športno plezanje.
Kratki vtisi
udeležencev:
Klemen
Žumer: O taboru bi napisal, da je bil dober. Vreme je
krivo, da ni bilo še boljše, ampak mislim, da smo danega dobro izkoristili.
Morda lokacija Vršič ni najboljša, saj je bil tabor tam že nekajkrat in bi bilo
boljše spremeniti lokacijo, kjer večina še ni bila.
Jaka
Capuder: Tabor je uspel, imeli smo se fajn! Prvi dan smo se
tako rekoč zapodili v južno steno Jerebice in naredili nekaj dobrih vzponov. Z
Blažem sva se lotila smeri Livada. Zanimiva smer z nekaj več šopi trave, ki pa
so vseeno dovolj uporabni za sproščeno plezanje. Smer se vije po sredini stene
in ima dve težji mesti. Prvo je kratek in ozek kamin, naslednje, najtežje mesto
smeri pa je previsna zajeda (VII). Stena je resna in zahteva zbranost že pri
samem dostopu. Tudi sestop ni najkrajši. Nedelja je bila vetrovna in hladna. Plezali smo v
JV steni Nad Šitom glave. Nekateri so se lotili težjih smeri, z Blažem in Tjašo
pa smo uživali v brezvetrju Kamenkovega kamina.
Matej Balažic: Z Matevžem Mrakom sva plezala smer Tupilak: VII-/V,
450 m v Jerebici. Tabor se mi je zdel še kot ena dodatna dobra izkušnja v
sproščeni in dobri družbi. Kar se tiče plezarije, smo izkoristili dane možnosti
glede na vreme in temperaturo, vseeno pa smo se imeli vsi lepo. Za naprej upam,
da bo še več takih taborov, mogoče bi predlagal edino le spremembo lokacije na
kakšno manj znano in manj turistično območje, kot je bilo sedaj. Hvala tudi KA
PZS za kritje stroškov hrane in prenočišča.
Ocena
tabora:
Na taboru se res ni premikalo mej skalnega
plezanja, glede na okoliščine pa mislim, da je bilo za večino udeležencev
sobotno plezanje zelo dobra izkušnja, saj kar 90 % udeležencev še nikoli ni
plezalo v Jerebici. Vsi skupaj so ugotovili, kako resne znajo biti primorske
stene, kljub nekoliko nižji oceni smeri. Udeleženci so pokazali dovolj samoiniciative,
za nekoliko bolj resne zadeve, kot je dvodnevni tabor, pa bo treba pokazati
nekoliko več resnosti in samodiscipline.