Vabljeni na premiero predstave, navdihnjene z življenjem alpinistke Pavle Jesih, v režiji Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču, ki bo v četrtek, 5. decembra 2013, ob 19. uri, v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.
Andrej E. Skubic: PAVLA NAD PREPADOM Navdihnjeno z
življenjem alpinistke Pavle Jesih
Režija: Matjaž Pograjc Premiera: četrtek, 5.
december, ob 19.00 Ponovitve: sobota, 7.
december, ob 19.00 ter: 29. 1. ob 19.30, 30. in 31. 1., 1. 2. ob 19.30, 13. in 14. 2. ter 9. in 10. 3. 2014. (že zagotovljeni datumi). KJE: Zgornja dvorana
Slovenskega mladinskega gledališča, Vilharjeva 11, Ljubljana
Igrajo: Primož Bezjak,
Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Barbara Ribnikar k. g., Katarina Stegnar
k. g., Blaž Šef
NAKUP VSTOPNIC:
POMEMBNO: vsi člani PZS imajo cenejši nakup vstopnic, in sicer: namesto 15,50 EUR so vstopnice po ceni 9,50 EUR. Vsi člani PZS imejte s seboj planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.
Prodajna galerija SMG, Trg francoske revolucije 5, Ljubljana, T: +386 (0)1 425 33 12, PON-PET: od 12.00 do 17.30, SOB: od 10.00 do 13.00.
Uro pred predstavami, za izven pa lahko vstopnice kupite pri blagajni gledališča. Gledališka blagajna SMG, Vilharjeva 11, Ljubljana,T: +386 (0)1 3004 902, Uro pred začetkom predstave.Možnost plačila s plačilnimi karticami Eurocard, Karanta, American Express, BA in Maestro.
Dramaturgija: Tomaž
Toporišič / Scenografija: Tomaž Štrucl in Sandi Mikluž za Estrihe in omete /
Kostumografija: Neli Štrukelj / Glasba: Tibor Mihelič Syed, Marko Brdnik /
Koreografija: Branko Potočan / Ilustracije: Nina Bric / Animacija: Gregor Balog
/ Kompozitiranje videoslike: Luka Dekleva / Lektorica: Mateja Dermelj /
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl / Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič.
Video napovednik:
»Radio
Ljubljana, novice. Našo odlično plezalko, gdč. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934
zadela nesreča. S tovarišem Jožetom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko
Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je
varovala; padla je kakih 30 m globoko. Lipovec je tovarišico za silo obvezal in
zavaroval, nato pa hitel obvestit reševalne ekspedicije. Ponesrečenka ima
zlomljeno roko in nogo ter hude notranje poškodbe. Prihodnji dan so jo
reševalci spravili na Vršič, od koder jo je oče z avtom odpeljal v Ljubljano.
Ponesrečenka je pri zavesti in nezgodo vedro prenaša, čeprav trpi in je njeno
stanje težko. Upati je, da morda še okreva.«
S temi besedami se
začenja dramsko besedilo Pavla nad prepadom, ki ga je prav za krstno
uprizoritev v Slovenskem mladinskem gledališču napisal Andrej E. Skubic. Pavla
iz naslova Skubičeve drame je pionirska slovenska alpinistka Pavla Jesih, ki je
bila dramatiku v navdih, saj je bila človek, ki je na različnih področjih
življenja utiral nove poti. Režiser predstave Matjaž Pograjc je dramatika
povabil, naj o njej napiše besedilo za njegovo uprizoritev, z besedami:
»Plezanje je način premagovanja sveta, alpinistki [Pavla Jesih in Mira Marko
Debelak] pa sta poleg tega morali premagati še moške. In sta tudi jih.«
Pograjc plezanje v
predstavi jemlje dobesedno: kot plezanje igralk in igralcev po »severni« steni
gledališča in uprizarjanja, hkrati pa po ledeni steni politike. Zares: navdihnjeni
s Pavlo Jesih, alpinistko in pionirko slovenske kinematografije, bodo v
predstavi preplezali stene Skubičevega besedila in se povzpeli na sam simbolni
vrh slovenstva, Triglav, in tako spregovorili o usodnem spletu vrhunskega
alpinizma, drznega podjetništva in neizprosne politike.
Pavla Jesih (1901-1976)
je bila pred in med drugo svetovno vojno lastnica največje verige
kinematografov v Jugoslaviji (Metropol in Union v Celju, Royal na Ptuju, Matica
v Ljubljani, sezonski kino v Dobrni). Kariero je samostojno (sicer po finančnem
vložku staršev, v katerih cvetočem trgovskem in mesarskem podjetju je delala)
zastavila kmalu po usodnem padcu v severni steni Velike Mojstrovke, padcu, ki
je z zdrobljenim kolenom končal njeno alpinistično zvezdništvo, ki se je začelo
leta 1926 s prvenstveno smerjo v Severni triglavski steni. Po njem se več kot
dvajset let ni več lotevala vrhunskih prvenstvenih smeri. Tako sta z zaupnim
prijateljem Jožo Čopom tudi junija 1945, ko sta se po več letih
prisilnega životarjenja v Ljubljani mesec in pol po koncu vojne odpravila
na legendarno plezarijo v Osrednji steber (pozneje poimenovan Čopov steber)
Severne triglavske stene, pričakovala le rekreacijsko plezanje. Vendar je za
Pavlo to postal njen življenjski vzpon, ki tvori tudi hrbtenico drame.
Na polju
kinematografije je Pavla Jesih ob Milanu Khamu (lastniku kina Union v Ljubljani
in prvega filmskega studia Emona prav tako v Ljubljani) pred drugo svetovno
vojno orala ledino in vzpostavila nove standarde, čeprav je že takrat velikokrat
naletela na ovire. Po vojni pa je na lastni koži doživela pravi politični
pogrom. Del povojne oblasti - med njimi še posebej tisti posamezniki, ki so
Jesihovo in Khama videli kot kapitalistični prepreki pri graditvi nove
kinematografije in vzpostavljanju moči, pa tudi svojih lastnih kariernih
uspehov - je Pavlo Jesih namreč obtožil, da je izdajalka domovine. To je bilo,
milo rečeno, groteskno, toda prva povojna leta so bila čas velikih obračunavanj
na levici, čistk, dachauskih procesov, ki so vodili v Nagodetov proces. Tudi
proces proti Milanu Khamu in Pavli Jesih je bil del povojnega obračunavanja
tistih, ki so v imenu naroda in socialistične ideologije velikokrat pometli s
čisto nedolžnimi ljudmi.
Andrej
E. Skubic v članku za Planinski vestnikPavlino usodo strne z besedami: »Zaradi iz časa vojne
dobrih zvez z visokimi posamezniki je bila vabljena v vodstvene funkcije
podjetij, na katera se je delilo DFP [Državno filmsko podjetje]; a na vlogo
aparatčika ni hotela pristati. Hotela je obdržati le upravo - četudi ne nujno
lastnine - podjetij, ki jih je ustvarila, predvsem Matice. Kljubovanje se ji ni
obrestovalo. [...] Pavla in Kham sta bila obsojena na zaplembo premoženja. Že
septembra sodbo po pritožbah potrdi še vrhovno sodišče. [...] Pavla svoje usode
ni mogla preboleti. Vselej si je želela preseči svet in sebe; zdaj so jo
premagali drugi. Ne le da so ji vzeli, kar si je priborila; oblatili so jo,
tudi ljudje, ki jih je nekoč 'varovala na špagi'. Po zaplembi kapitala je še
nekaj časa brezupno tožila državo za odškodnino; delala je kot oskrbnica
planinskih koč na Vršiču in Kredarici, čeprav z oportunističnimi funkcionarji
PZS ni več želela imeti opravka. Med pogrezanjem v obup je bojda z bizarnimi
prošnjami nagovarjala mlajšo generacijo planincev, ki je niso več osebno
poznali in za čudaško starko niso imeli razumevanja. Joža Čop, 'bohinjskega
plota kol', je kljub zameri, ker je dovolil, da kraj njune zmage poimenujejo
Čopov steber, ostal prijatelj do konca - tudi ko je v svoje skromno stanovanje
na ljubljanskem Gornjem trgu spustila le še redko koga.
Pavla Jesih, vrhunska
alpinistka ter svobodomiselna in svobodna soustvarjalka industrije sanj,
lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani, v katerem je pred
razgrajajočo dvorano, polno Erlichovih 'stražarjev v viharju', branila
predvajanje filma po svoji izbiri, ženska, ki je po štirih neprespanih
nočeh 'izplezala sama', je življenje nazadnje končala bolna in sama. Verjela je
v človeka, ne v ljudstvo.«
In za konec še tole: zgodba o Pavli Jesih bi zaradi
večplastnosti, skrivnostnosti, izzivalnosti, usodnosti prav lahko postala
fabula in siže novega romana enega najzanimivejših literarnih peres sodobne
slovenske proze Andreja E. Skubica. Toda na srečo, in gledališču v ponos, je
postala nova slovenska drama, dramska in gledališka pokrajina, ki jo avtor
naseljuje s temami, liki, tematikami in problematikami, pričevalkami in
pričevalci o »stoletju nemira in vojn« (če uporabimo terminologijo francoskega
filozofa in kritičnega premišljevalca sodobne družbe 20. stoletja Alaina
Badiouja), Matjaž Pograjc pa jo kot poglavitni pobudnik za njen nastanek
oživlja v dinamično gledališko predstavo tukaj in zdaj.
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih