NOVICE  

Tako nekako bi si v nedeljo zjutraj udeleženec zbora, ki ga je prejšnji dan zdelala višina, zamrmral, ko bi videl, da se po kampu mirno pasejo jenice. Samo krave na paši in še nekaj ljudi, ki je pospravljalo prizorišče, je kazalo na to, da se je pri Đonsonu pretekle noči dogajalo nekaj pomembnega. Kmalu so se jenice hvaležno pogostile še z nekaj lahkoprebavljivo pripravljenimi, že nekoliko prebavljenimi obroki, ki jih je nekaj udeležencev zbora alpinistov zavrglo po bližnji okolici. »Le kako se je to lahko zgodilo,« so se spraševali prisotni. Podrobna forenzična analiza SAO-vih strokovnjakov je pokazala, da so udeleženci sicer upoštevali načela zdrave prehrane, vendar pašta ni bila primerna za tako naporne podvige, kot je bil pravkar minuli zbor alpinistov. Frika res ni ravno jed, s pomočjo katere bi človek hujšal in tudi prehranski strokovnjaki na 'zdravih straneh' časopisov je ne reklamirajo. Da je pa primeren obrok pred težjimi podvigi in fizičnimi deli pa so vedeli že naši predniki. Da, neupoštevanje prastarih spoznanj se je maščevalo nekaj udeležencem.

»Zbor bil je živ,« bi rekel Anton Aškerc, le da tu nismo prodajali volov, ker je volovsko vprego izpodrinil motor z notranjim izgorevanjem. Pričeli smo ga s povorko kmetijske mehanizacije in mimohodom mičnih mažoretk ob zvokih koračnice godbe na pihala. Res, prava demonstracija grobe surove moči, mladosti, lepote in do potankosti izpiljenih koreografij, ki je ni oviral niti rahel dež. Sledili so vzneseni govori s poudarkom pomena alpinizma v luči ekonomske in finančne krize, vedno večje odtujenosti človeške družbe in ohranjanja gensko čiste populacije soške postrvi - Salmo Marmoratus, ki jih je publika nagradila s stoječimi ovacijami.

Nato se je pričel družabno-tekmovalno obarvani del zbora. Kategorija Pinus Sylvestris plevenica vertical chalange je žal odpadla, ker so visoke nočne temperature uničile celotedenski trud organizatorjev, s tem ko so stopile umetno zaledenel rdeči bor. Dostikrat zasledimo tezo, da so današnji vrtoglavi razvoj alpinizma omogočile predvsem tehnološke izboljšave opreme, medtem ko posameznik, ki s to opremo premika meje navzgor, nazaduje v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Tako smo izvedli eksperiment tekmovalnega značaja: samoreševanje z opremo iz časov zlate naveze. Zgornje teze ne moremo ne potrdi niti ne ovreči, ker za resnejšo raziskavo in statistično sklepanje tudi ne razpolagamo z zadosti velikim vzorcem, so pa tekmovalke in tekmovalci dokazali, da znotraj alpinistične vrste še vedno obstajajo t. i. žwali. V ženski konkurenci je prvo mesto pripadlo Petri Muhič (AO PD Železničar), v moški pa smo bili priča ne le boju, ampak mesarskemu klanju, če plonkamo pri Prešernu. Prvo mesto s časom 18 sekund so si razdelili Janez Svoljšak (AO PD Kranj), Miha Kern in Domen Petrovčič (oba AAO). Zaradi pomanjkanja pokalov smo podelili še srebrni cepin (po zlatega bo zmagovalec moral nekoliko zahodneje v Chamonix) in eksplozivno derezo model K.u.k Armee. V kategoriji BBSR (zaradi dežja smo tekmovalni pripomoček - 180 l sod - zamenjali z lesenim kolutom za navijanje žice in s tem nehote dobili slovenski prevod) oz. hitrostnem kolutiranju na pol cuga sta zmagala Sabina Lampreht (AO PD Rašica) in Rok Benkovič (AO PD Domžale).

V uradnem delu Komisije za alpinizem PZS je zbrane najprej kratko nagovoril njen načelnik Miha Habjan in podelil diplome novopečenim alpinistom. Pred predavanji je zbrane nagovorila še predsednica PD Tolmin Milena Brešan. V govoru je izrazila upanje, da se udeleženci zbora ponovno vrnejo v Posočje, ko bo vreme omogočalo tudi še kakšne druge zunanje aktivnosti, kot le zborovanje. V bloku predavanj je Edo Kozorog s predavanjem Osemdeseta v primorskih stenah predstavil kar nekaj smeri, nastalih v času, ko je bila večina trenutno aktivnih alpinistov še v plenicah ali pa niti še ne v planu. Kakšen je karakter teh smeri, pove podatek, da lahko, razen nekaj izjem, v večini predstavljenih smeri ponovitve preštejemo na prste ene roke. Marko Prezelj pa nam je predstavil delovanje in akcije slovenske mladinske alpinistične reprezentance s poudarkom na pravkar minuli odpravi. Če bi bil alpinizem zgolj šport, bi za slednjo v stilu senzacij željnih športnih novinarjev (smo se uvrstili na Euro, so izgubili proti Ferskim otokom) rekli, da je bila polomija, Marko pa jo je predstavil še z druge plati in po prikazanem ostane priokus polomije le še pri polomljenih šotorih.

Sledilo je žrebanje nagrad v katerega so se uvrstili udeleženci iger in podelitev pokalov zmagovalcem kategorij. Glavna nagrada, Paris za 2 osebi, je odšla v Kranj. V več kategorijah, kot je udeleženec zbora tekmoval, več možnosti za nagrado je imel. Tako so bili nekateri najbolj zagnani tekmovalci izžrebani tudi po dvakrat.

Po večerji - joti z ali brez vegetarijancev - smo zaplesali ob taktih dua Damačica. Obljubljena Sidartha je prišla šele med pavzo, ker frontman skupine Tomi M. na avtomobilu nima vinjete (droben kamenček mu je razbil šipo; to so mu v Carglasu sicer zamenjali, toda 26-letni serviser Marko mu je pozabil nalepiti novo vinjeto) in je zaradi vožnje po stranskih cestah zamudil. Simfoniki RTV Slovenija so udeležbo opravičili zaradi bolezni Jožeta, prvega triangla orkestra.

Ples se je zavlekel globoko v nedeljo, vmes pa smo dobili še zmagovalca v prehodu pod mizo z ene strani na drugo brez dotika tal. Zmaga je odšla v Kranj, odnesel jo je Bojč. Tekma skoči in ugrizni v jabolko ni bila izvedena, da ne bi rušili kontinuitete žura. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo še priložnostnemu ženskemu pevskemu zboru s kitaristom z delovnim imenom Brecelj, ki nas je zabaval ob pavzah dua Damačica. Ja, kdor je imel v nedeljo dopoldne šiht in je vztrajal do konca žura, je zamudil, tudi če je šel direkt v fabriko.

Kogar ni bilo na zboru, je zamudil - kot smo že v vabilu napisali - po Darwinovi teoriji naslednji korak v evoluciji človeštva, odkar je prednik Homo Sapiensa sestopil z drevesa. Res je, da so množični mediji s čedalje agresivnejšim in brezkompromisnim pristopom vedno uspešnejši pri transformaciji tudi alpinistične rase v nekritičnega potrošnika. Le tako si lahko razlagamo, da preveč potencialnih udeležencev ni prišlo na zbor, ko so v vremenski napovedi videli narisan oblaček in dve kapljici. Dejstvo, da takrat, ko je na Primorskem napovedana burja, ni velikih padavin, je postalo pač prezahtevno za obdelavo v možganih Homo Sapiensa leta 2013. Kdaj se bo zgodil naslednji tako prelomen trenutek za človeštvo, nam ni znano, saj ga niti Nostradamus ni znal napovedati. Da, tako kot je nekoč preroško rekel mali Milan, po zboru alpinistov v Tolminu ne bo nič več tako, kot je bilo.

Statistika:

Glede na količino jote, ki je ostala za nedeljski zajtrk, sklepamo, da se je zbora udeležilo okoli 140 ljudi. Uradno je bilo prijavljenih 76 udeležencev, vendar tu niso všteti člani SAO ter vsaj še Idrci in Bučani, ki se tudi niso registrirali pri recepciji. Skupno so se zbora udeležili člani vsaj 16 ferajnov, od katerih je bila najmočnejša kranjska delegacija. Ta bo zaradi najštevilčnejše udeležbe in največjega števila tekmovalcev po pošti prejela pokal za najmočnejše zastopstvo. Še nekaj suhoparnih podatkov: največjo št. noge na zboru, in sicer 107 je imel Bigus Dikus (tako se je prijavil) iz AO Matica, najpogostejše ime psa od udeleženčevih sosedov je Bine in Rex, razpoloženje udeležencev pa je nihalo med: šoferskim, ok, boljšim kot včeraj, pjn-im, dylanovskim, vrhunskim, še nkol bolš, odličnim, zelo odličnim in orgazmičnim. Naj omenimo še nekaj zanimivejših južnih sten, ki so jih preplezali udeleženci: Batognica, Novi vrh, Rimski zid, Marmolada, Lotse, Anapurna, Fitz Roy, Zlatorog, domača škarpa, bežkova vila, Sv. Jošt in Šmarna gora. Povsem pravilne slovenske sopomenke izrazu paglejštat nismo dobili, še najbližje so bili Crklani, vendar njihov termin ne popisuje dovolj točno vseh opravil, da bi ga šteli za povsem pravilnega. Paglejštat bi torej pomenilo očistiti hlev in namestiti novo steljo in ne pomeni: bom pogledal, fu**t al pa dnar nazaj, pogledat, poglej to mesto, pofu***, mami pomagaj, bwga mati, poglej štant, poglej gor ...

Za konec dolgujemo še opravičilo vsem organizacijam, društvom, ustanovam in posameznikom, katerih obletnice delovanja nismo omenili v vabilu.