NOVICE
torek, 10. maj 2005, ob 0. uri, ogledov: 1595 TRIGLAV - »GORA SIMBOL« | | TRIGLAV I - »GORA SIMBOL«
MITOLOGIJA PROSTORA
Filmsko Trilogijo o Triglavu sestavljajo trije dokumentarni filmi, ki so nastali v okviru programov TV SLOVENIJA, in so del iz serije RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV.
VSEBINA PRVEGA FILMA IZ »TRILOGIJE O TRIGLAVU«, na sporedu TV SLO 10.maja 2005
NASLOV: GORA - SIMBOL
Gore so nekakšen visoki kelih , »dovršena posoda », v kateri želimo včasih pozabiti svojo identiteto ali pa jo znova poiskati.
Prvi dokumentarni film iz Triglavske trilogije z naslovom GORA – SIMBOL govori o mitologiji gorskega prostora, njegovih bajk in imen, o Belih ženah ter o mitu samoobnavljanja narave, ki ga razkriva legenda o Zlatorogu. V novodobnost pa sega avtorjevo razmišljanje o domovinskem mitu in o vlogi gore v življenju naroda pod njim.
Filmska zgodba razkriva torej bogato mitologijo gore in njeno simbolno vlogo v zavesti prebivalcev pod njim.
ŠE NEKAJ IZ VSEBINE FILMA » GORA – SIMBOL«
Od nekdaj so bile gore sveti kraji, prebivališča bogov, v prvobitnih verah pa kar dejanski bogovi. Mnoga ljudstva imajo njihova visoka naročja za pomembne kraje svoje identitete.
Pogosto prevzamejo vlogo zavetij, pribežališč ali svetišč za našo simbolno in duhovno. Na njih zato razpenjamo verske simbole, postavljamo stolpe ali pa z njih vihrajo domoljubna znamenja.
V slovanski mitologiji pa je bil Triglav gospodar treh svetov : neba, zemlje in podzemlja…
Prostor nam ne pripada, dokler ga ne posedujemo vsaj simbolno.V kontekstu preporodnega časa konec 19. stoletja je postalo planinstvo tudi področje spopada za simbolno prilastitev alpskega prostora med narodnostmi. Film zato sledi še eni mitski zgodbi gore: O tem, kako je vrh za en sam goldinar odkupil od oblasti župnik, glasbenik, izumitelj in graditelj, Jakob Aljaž in zakaj je leta 1895 » na svojem svetu« postavil zavetni stolp - in je zaradi tega gora postala nacionalni simbol.
V mitsko nepristopnost gora danes ne verjamemo več. Nasprotno: osvajanje »nekoristnega sveta« - osvajanje praznih gorskih prostorov in prostrane beline danes doživlja nesluten razmah.
Ni to obnavljanje mitskega in svetega? Sveti odnos do izvornega prostora?
Igor Likar
PODATKI O AVTORJIH:
Avtorji filmske trilogije o Triglavu so:
Direktor fotografije: JANEZ KALIŠNIK, interpret besedil: POLDE BIBIČ, strokovni sodelavec pri scenarijih: TINE MIHELIČ, filmski montažer: RUDI KRIŽANIČ, oblikovalec zvoka: MATEJ PERIH. avtor glasbe: BOJAN JURJEVČIČ – JURKI.
Scenarist, avtor besedil in režiser pa je IGOR LIKAR
Filmi so nastajali v okviru Izobraževalnega programa TV SLOVENIJA, katerega urednica je Alma Lapajne, in so del ene najobsežnejših serij slovenske televizije, serije » RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV », ki šteje že petintrideset filmov.
Produkcija RTV SLOVENIJA
2005.
Filmi so posvečeni spominu na strokovnega sodelavca celotne serije RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV – pisatelja, glasbenika in gornika Tineta Miheliča.
Kontaktni naslovi:
Igor Likar, avtor
Tel.: 031 / 242 796
e.naslov: igor.likar@rtvslo.si
Uredništvo izobraževalnega pograma TV SLO
Urednica: Alma Lapajne
Organizator: Gorazd Končar
Tel.: 041 / 713 - 457
e.naslov: alenka.hocevar@rtvslo.si
VSEBINA DRUGEGA FILMA IZ » TRILOGIJE O TRIGLAVU », na sporedu TV SLO 17.maja 2005.
NASLOV: » KLIC VRHA, KLIC STENE ( POTI V MITSKA PROSTORJA ) »
V mitskem prostorju Triglava nas poleg vseh njegovih legend in mitologije presenetita tudi dve popolnoma različni zgodbi:
ZGODBA O VRHU, ki je simbolna točka množičnih romanj in istovetenj z goro in ki kliče nase množice obhajilnih pohodnikov, ter ZGODBA O STENI – fascinantnem ostenju, ki kliče vase vse drugačne svečenike - samotne plezalce, ujete le v tovarišijo naveze in zaobljube.
Mit Severne stene Triglava, 1400 metrov visoki in 3km široki steni, ki je eno najbolj veličastnih ostenij Julijskih Alp, ima tudi svojo zgodovino pristopništva – od legendarne Slovenske smeri, Čopovega stebra, Sfinge…
Film govori tako o etiki in estetiki plezalčevega boja s steno ali pohodništva v visoke razglede.
S Tinetom Miheličem, lani preminulim pisateljem, glasbenikom in gornikom se je tako davnega leta 1992 odpravila v steno filmska ekipa, da bi posnela vzpon v Slovenski smeri. Posnetki še niso bili objavljeni.
Hkrati pa razkriva film vzporedno z druga zgodbo – zgodbo obiskovanj vrha - vso razsežnost civilizacijske mitologije.
|
Komentarji | |
|