NOVICE
torek, 27. maj 2014, ob 0. uri, ogledov: 8214 Peti dan Alpske konvencije v čudovitem vremenu in družbi visokih gostov| Splošno | Narava | Turno kolesarstvo | | | Komisija za varstvo gorske narave | Komisija za turno kolesarstvo | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Osrednji namen dneva Alpske konvencije v Mojstrani v soboto, 24. maja 2014, je bil opozoriti na občutljiv alpski prostor, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na okolju prijazen način. Ta dan so obeležili tudi evropski dan parkov. | Za obiskovalce so organizatorji pripravili rekreativno kolesarjenje v osrčju gora, iz Zg. Gorij in
Kranjske Gore v Mojstrano in iz Mojstrane v Radovno in Krmo ter pohod do Pocarjeve domačije z bogatim
mednarodno obarvanim spremljevalnim programom pri Slovenskem planinskem
muzeju (SPM). Skupno se je udeležilo
dogodka 35 kolesarjev in 80 pohodnikov ter prek 100 ostalih obiskovalcev iz vse
Slovenije, ki so bili navdušeni nad lepotami, pestrim dogajanjem, organizacijo
in odličnim vzdušjem. Kolesarjenja in dogodka so se udeležili tudi generalni
sekretar Alpske konvencije Markus
Reiterer in njegova namestnica Simona
Vrevc, z Ministrstva za infrastrukturo in prostor državni sekretar Bojan Babič in Jana Lenarčič iz službe za mednarodne zadeve, župan občine Kranjska
Gora Jure Žerjav ter v. d.
direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park Peter Skoberne.
FOTOGALERIJA >>>
(Foto Jože Rovan, Jaro Skantar, Robi Hočevar, Peter Šilak, Zdenka Mihelič) |
V nagovoru zbranim pred SPM je Markus
Reiterer dejal: »Z današnjim kolesarjenjem, pohodom in uporaba javnih prevoznih
sredstev smo na najboljši način pokazali, kaj pomeni trajnostno upravljanje z
našim prekrasnim okoljem. Hvala vsem organizatorjem, ki vedno znova, tokrat že
petič zapored, z organizacijo enkratnega dneva Alpske konvencije, kot ga drugod
ne poznajo, pripeljejo Alpsko konvencijo k ljudem in med ljudi.« V. d.
direktorja TNP Skoberne pa je dodal,
da »je doživljanje narave tisto, ki nas v
časih krize drži pokonci in nam kaže pravo pot.«
Peš smo se potepali po Radovni - s pogledi na najlepše vršace, foto Zdenka Mihelič
V okviru dogajanja pred SPM v Mojstrani so otroci izdelovali planinske cvetlice,
naredili bivak, spoznavali Zlatorogovo kraljestvo, določevali rastline in se
preizkusili v plezanju na plezalnem stolpu. Obiskovalcem so se predstavili pihalni orkester in folklorne skupine treh dežel (domača
folklorna skupina KUD Jaka Rabič, folklorna skupina iz Naravnega parka Julijsko
predgorje iz Rezije (I) in folklorna skupina iz avstrijskega Narodnega parka
Nockberge) ter pevski zbor
Triglavski zvonovi. Načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Jože Rovan je
predstavil nastajajočo Slovensko
turnokolesarsko pot, ki bo potekala po celi Sloveniji, Gorski reševalci
Društva GRS Mojstrana pa so uprizorili
reševalno akcijo. SPM je podelil tudi nagrade najboljšim na literarnem natečaju Moje največje veselje je na gorah na
temo planinske koče, saj letos praznujemo 120-letnico postavitve Orožnove koče, prve koče Slovenskega planinskega
društva. Mladi ustvarjalci so napisali pesmice in zgodbice ter pripravili
ilustracije o planinskih kočah, izdelki pa bodo razstavljeni v SPM. Tekom
kulturnega dela v popoldanskem času so mladi iz Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra (GSŠRM) iz Kamnika predstavili mladinski parlament Alpske konvencije, katerega primarni cilj je
združevanje mladih iz različnih alpskih regij, ki z združenimi močmi poskušajo
najti rešitve za problematiko, s katero se soočajo alpska mesta. Naslednje leto
bo mladinski parlament Alpske konvencije gostil ravno GSŠRM, Kamnik.
Pred Slovenskim planinskim muzejem so plezali, plesali, peli, se igrali, ustvarjali ..., foto Zdenka Mihelič
Dogodek, ki je
potekal v organizaciji Planinskega društva Dovje-Mojstrana, Občine Kranjska
Gora, LTO Kranjska Gora, Triglavskega narodnega parka, Planinske zveze
Slovenije, Slovenskega planinskega muzeja in Gornjesavskega muzeja
Jesenice ob sodelovanju z Ministrstvom
za infrastrukturo in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, in je v Sloveniji potekal petič, je EDINI dan
Alpske konvencije na območju alpskih držav in primer vzornega sodelovanja
različnih deležnikov na območju Alp z lokalnim okoljem.
V času prireditve so se obiskovalcem pred Slovenskim
planinskim muzejem na stojnicah predstavili: CIPRA Slovenija, Triglavski
narodni park, Planinska zveza Slovenije, izdelovalka papirnatih rož Francka
Murn, Krajinski park Logarska dolina, Naravni park Julijsko predgorje, Narodni
park Krka, Narodni park Nockberge, Park Škocjanske jame, Stalni sekretariat
Alpske konvencije, trgovina Židana marela, Turistično društvo Kamnik,
Turistično društvo Mojstrana, Turizem Bohinj, založba Narava, zavod Ad pirum in
WWF Dinaric Arc Parcs.
|
(Foto Jože Rovan, Jaro Skantar, Robi Hočevar, Peter Šilak, Zdenka Mihelič)
|
Na letošnji dan Alpske konvencije smo obeležili tudi
evropski dan parkov. 24. maja leta
1909 je bilo na Švedskem ustanovljenih prvih devet evropskih narodnih parkov,
zato je Evropska zveza naravnih in narodnih parkov EUROPARC ta dan razglasila
za evropski dan parkov z namenom izboljšati ozaveščenost širše javnosti o
ciljih zavarovanih območjih. Z Dnevom
Alpske konvencije v Mojstrani smo opozorili na pomen ohranjanja narave in
kulturne dediščine ter spodbudili obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na
okolju prijazen način.
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko
območje. Sklenile so jo države alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija,
Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter Evropska
unija. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje med varovanjem
narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Cilj pobudnikov konvencije je varovati
Alpe kot življenjski in gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko
raznovrstnost. Alpe so s svojo
biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in
gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14 milijonov ljudi in privlačna
turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska
konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi
svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva za zmanjšanje prometnih
obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo javnih
prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Uresničevanje
prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi prireditev Dan Alpske
konvencije.
|
Pripravila Zdenka Mihelič |
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih