NOVICE
sreda, 28. maj 2014, ob 0. uri, ogledov: 3741 Gorski reševalci opozarjajo na uporabo čelade in zimske opreme v gorahPreventiva | | Odbor Gore in varnost | Odbor za usposabljanje in preventivo | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Danes, 28. maja, je v Kranju potekala novinarska konferenca Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), na kateri sta Klemen Belhar in Miha Pavšek predstavila kratko analizo reševanj v letu 2013 in prvi polovici leta 2014, načelnik GRZS Igor Potočnik je predstavil poletno dežurstvo na Brniku, Matjaž Šerkezi skupno preventivno zloženko GRZS in PZS, Brane Žorž pa kako varneje v gore v letošnjem poletju. | V kratki predstavitvi analize
nesreč je Belhar, član Komisije za informiranje in analize GRZS, razložil,
da so bili tudi v letu 2013 najpogostejši vzroki nesreč padec in zdrs; drugi in
tretji 'paket' vzrokov pa je presenetljiv, saj med si med vzroki nesreč sledijo:
nepoznavanje terena, ponesrečeni je zašel; izčrpanost in telesna nepripravljenost
(ki ni povezana z boleznijo; slednje spremljajo gorski reševalci posebej). Ljudje
si izbirajo napačne ture in se nanje odpravljajo nepripravljeni. Ni odveč
pridati in opozoriti: svoje ture in
poti si izberite sebi primerne, svoji psihični in fizični (telesni)
pripravljenosti, preverite vreme (spremljajte ga že par dni pred turo), snežne
razmere v gorah, prav tako stanje planinskih poti po žledolomu. Uporabljajte čelado. Obiskovalcem gora svetuje dobro
pripravo in primerno izbiro poti in vrhov ter da se na pot odpravijo dovolj
zgodaj.
Belhar je predstavil tudi reševalne akcije po dejavnosti, izpostavil je 4:
- hoja po poti: 155 akcij (hoja je najbolj
množična aktivnost, zato tudi pričakovano največje št. akcij), - aktivnosti v zraku: 97 akcij (kljub temu, da to
ni ravno množična aktivnost, pa je št. akcij zelo veliko), - turno smučanje: 7 akcij (turno smučanje postaja
vse bolj množični šport, a nesreč je k sreči malo), - gorsko kolesarjenje: 1 akcija (turi gorsko
kolesarjenje postaja vse bolj množični šport, a glede na statistiko je to dokaj
varen šport).
Najpogostejše
vrste poškodb pri lažjih in hujših poškodbah utrpijo sp. okončine, pri smrtnih
nesrečah pa je najpogostejši vzrok smrti poškodba glave.
Ne zanemarimo dejstva, da je v gorah - kljub temu, da je v dolinah že pomlad in so temperature
visoke - še vedno sneg. Predsednik
Komisije za reševalne tehnike GRZS Brane Žorž je dejal, da se bo sneg na
osojnih straneh in v grapah obdržal še dolgo v poletno sezono. V visokogorju
tako še vedno vladajo zimske razmere, ki od gornikov na strmih snežiščih
terjajo uporabo zimske opreme, cepina in derez, saj obstaja velika nevarnost zdrsa.
Prav tako pa vsem priporočajo uporabo čelade, saj bo
letos zagotovo več zapadnega kamenja.
Stanje snežne odeje
preverite pri lokalnih planinskih društvih, ki oskrbujejo planinsko pot, in v
planinskih kočah. Stanje planinskih poti
po žledolomu pa preverite na http://stanje-poti.pzs.si/.
Lani so gorski reševalci opravili 393 intervencij. V
nesrečah je umrlo 32 ljudi, od tega 17 gornikov. Gorski reševalci opažajo, da
veliko obiskovalcev gora ne ve, kako naj ravnajo, če so prisotni ob nesreči.
Zato so na GRZS skupaj s PZS pripravili informativno
zloženko (Nasveti za planince, alpiniste in ostale obiskovalce gora v primeru gorske nesreče in reševalne intervencije) z osnovnimi napotki, kako ravnati v tem primeru ter kako ravnati,
da do nesreče ne bi prišlo. V primeru nesreče vedno kličite 112. Zloženka bo na
voljo na planinskih kočah in turističnih info točkah, prav tako na sedežih
PZS, GRZS.
Geografski inštitut Antona Melika je v okviru projekta
NH-WF/Naravne nesreče brez meja pripravil prvi celovit pregled snežne sezone,
in sicer za sezono 2012/13. Pregled je namreč pomemben za preprečevanje
lavinskih nesreč v Sloveniji, kjer plazovi letno v povprečju terjajo eno ali
dve žrtvi, pa ni lavinske službe, ki bi se s tem ukvarjala.
Poletno dežurstvo
reševalcev letalcev na Brniku
Predsednik GRZS Igor Potočnik je povedal, da se bo na Brniku
kot vsako leto organiziralo dežurstvo helikopterske enote Slovenske vojske in slovenske
policije skupaj z reševalcem letalcem, zdravnikom letalcem in pripadnikom
gorske policije. Pričetek dežurstva: 1. junij.
Dežurstvo bo v mesecih
juniju in septembru potekalo ob vikendih (to je ob petkih, sobotah in nedeljah), v juliju in avgustu pa vse dni, tudi med tednom. Tako predvidevajo,
da bodo skupno dežurali na Brniku 88 dni. Vendar pa bi potrebovali dežurstvo junija
in septembra tudi med tednom, a ga je trenutno nemogoče organizirati zaradi
pomanjkanja usposobljenih zdravnikov. Lani je GRZS izšolala še sedem mladih
zdravnikov (trenutno jih imajo 14 starejših usposobljenih), ki zaradi formalnih
pogojev še ne morejo samostojno dežurati. Da bi lahko uvedli celoletno
helikoptersko dežurstvo, bi bolj dejavno morala sodelovati država, tako
finančno kot organizacijsko.
Pripravljena dežurna ekipa pa je za reševanje zelo pomembna,
je opozoril predsednik GRZS Potočnik. Izboljša namreč odzivnost, ki je bistvena
za uspeh reševanja. Hkrati zmanjša stroške pri iskanju trenutno prostega
zdravnika, za kar letno porabijo okrog 50 ur letenja, pri čemer vsaka ura stane
3000 EUR. Ta sredstva bi lahko preusmerili v stalno prisotnost dežurne ekipe.
Načrtujejo tudi projekt skupnega dežurstva GRZS in Helikopterske
nujne medicinske pomoči NMP), ki naj bi se začel izvajati letos. Ta projekt
lahko pomeni velik korak k uvedbi celoletnega dežurstva.
Glede evropske
direktive glede uporabe zrakoplovov pa je Potočnik dejal, da le-ta ne bo
vplivala na GRZS, ker gorsko reševanje spada v sistem zaščite in reševanja (in
ne v NMP) ter se ga direktiva neposredno ne tiče.
Na novinarski konferenci je GRZS prejela tudi donacijo Leka za
nakup novega mobilnega defibrilatorja, bon v vrednosti 4.000 evrov je predsedniku
GRZS Potočniku predala Mojca Pavlin iz Leka.
Zdenka Mihelič
Foto LEK
Preberite si tudi: Analiza nesreč v letu 2013 (897,62 KB) Kratek povzetek analize nesreč v letu 2013 (246,48 KB) Snežna sezona 2012/2013 v Sloveniji (10,43 MB) Zloženka - Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije (1,39 MB) Varneje v gore v poletni sezoni 2014 - preberite na spletnem mestu PZS >>>.
|
Komentarji | |
|