NOVICE  

ALPINIZEM
V času študija v Ljubljani se je kot član Alpinističnega odseka v Kranju (1979) in prvi tolminski alpinist udeležil odprave v Peru in skupaj s soplezalci v jugovzhodni steni Alpamayo (5947 m) preplezal prvenstveno Kranjsko smer. Po končanem študiju se je vključil v delo Soškega alpinističnega odseka (SAO). V najbolj intenzivnem času svojega alpinističnega udejstvovanja je skupaj s soplezalci opravil nekaj prvih zimskih ponovitev plezalnih smeri v naših gorah, na domicilnem terenu odseka velja vsekakor omeniti Orlovo smer v Krnu in smer NNNP na Kaninu. V letih 1982 - 1985 je bil načelnik Soškega alpinističnega odseka. V tem času se je razmahnilo tudi ledno plezanje po slapovih, zlasti po obisku slovenskih plezalcev, Humarja in Trušnovca, na Škotskem (1984). Že v naslednjih letih so bili preplezani nekateri markantni slapovi v Posočju (npr. Anetin slap, Pološki slapovi, Zapotoški slapovi, Kacenpoh idr.). Žarkove izkušnje so bile zelo pomembne v prvih letih delovanja SAO. Leta 1982 je vodil prvo primorsko alpinistično odpravo v Ande (Južna Amerika), sestavljeno iz članov večine alpinističnih odsekov Primorske, ki je v južni steni Aconcague preplezala zahtevno Jugoslovansko smer; poznavalci jo tudi po tridesetih letih še vedno smatrajo kot največji dosežek slovenskega alpinizma v Andih, primerljiv s slovensko odisejado v južni steni Dhaulagirija (1981). Po njej se je sprožil plaz uspešnih odprav primorskih in tolminskih alpinistov. Večino odprav v Južno Ameriko je vodil Trušnovec sam, zato ga nekateri štejejo med odlične poznavalce Andov. Leta 1983 se je skupaj s Humarjem udeležil meddruštvene odprave v Bolivijo (preplezala sta več prvenstvenih smeri v Illampuju, Tiquimaniju, Huayna Potosíju, med njimi tudi Tolminsko smer v deviškem vrhu, poimenovanem Nevado Tolmin), leta 1986 društvene odprave v Peru (s Svetičičem je preplezal prvenstveni smeri v Kitaraju in Yirishanci), leta 1987 kot tehnični organizator idrijske društvene odprave v Bolivijo (s Tratnikom, Poljancem in Lužnikom je preplezal Francosko varianto v Santa Cruzu in opravil prvenstveni vzpon v Palcaraju Sur).

DELO V GORSKI REŠEVALNI SLUŽBI
Žarko Trušnovec je član Postaje GRS Tolmin od leta 1981, reševalec z opravljenim izpitom pa od 1985. Ko se je začetek devetdesetih let začelo uveljavljati helikoptersko reševanje, je bil na Postaji v udarni trojki, ki je utirala pot na tem pomembnem področju, saj je vedno več reševanj, kjer ključno vlogo odigra uigrana ekipa za reševanje s helikopterjem.

V začetku leta 2001 je prevzel zahtevne naloge načelnika Postaje GRS Tolmin, ki jih še vedno opravlja z vso odgovornostjo. V času njegovega vodenja postaje beležimo v Posočju velikanski razmah adrenalinskih športov, kar je pripomoglo, da je Postaja GRS v Tolminu po številu opravljenih reševalnih intervencij najbolj obremenjena v Sloveniji. Dodatno obremenitev pa je pomenila tudi razširitev znanja reševalcev, ki so včasih obvladovali predvsem klasične gorske nesreče. Neprecenljiva je tudi pomoč gorskih reševalcev pri prometnih nesrečah v težko dostopnih lokacijah, naravnih nesrečah itd., kar jih uvršča med najbolj dejavne in izurjene pripadnike civilne zaščite. Postaja GRS Tolmin pokriva obširno območje od meje z Italijo v breginjskem kotu do Godoviča in Sežane oziroma povezuje delo usposobljenih in opremljenih operativnih skupin reševalcev v Kobaridu, Podbrdu, Idriji in Ajdovščini. Zanje je potrebno stalno zagotavljati vsaj minimalne pogoje za delo, kar zahteva velike organizacijske sposobnosti in vzdrževanje dobrih stikov z odgovornimi v posameznih občinah. Žarko pa ne prevzema odgovornost za reševanje samo kot načelnik, saj je vedno med prvimi, ko je potrebno organizirati reševanje, nato pa tudi med najbolj udarnimi na akciji. Včasih je potrebno posredovanje večkrat na dan, tudi istočasno na različnih lokacijah. Po končanih akcijah pa čakajo načelnika še temeljita poročila o nesrečah, ki so ne glede na pogostost, število in zahtevnost vedno takoj napisana. Organizacijsko in vodstveno delo Žarka Trušnovca pa ima tudi zelo zgovorne statistične podatke: v trinajstletnem obdobju njegovega vodenja je imela Postaja GRS Tolmin 759 intervencij, kar bi pomenilo v povprečju eno na vsakih 6 dni - sicer pa je njihova največja pogostnost v letni sezoni. V tem obdobju so reševali ali iskali 837 oseb, skoraj 300 hudo poškodovanih in zabeležili 80 mrtvih. Številke torej izkazujejo, da je generacija aktivnih reševalcev v času njegovega vodenja vstopila v zelo zahtevno obdobje in področje delovanja. To je imelo za posledico povečanje števila aktivnih reševalcev za eno tretjino, čemur so sledile tudi zahteve po bolj izdatnem financiranju. Ob podpori zdravniške podkomisije - na leto beležijo namreč vsaj 15 primerov težkih poškodb hrbtenice - so pridobili veliko nove medicinske opreme, ob široko organizirani podpori darovalcev pa tudi dve novi reševalni vozili. Pridobili pa so tudi novo generacijo reševalcev, ki s prevzemom najodgovornejših nalog že vstopa v svoje najbolj aktivno obdobje.

Žarko Trušnovec zna prisluhniti reševalcem in jih pritegniti, da skupaj razvijajo reševalno delo. V delo postaje vključuje vse, tudi najstarejše reševalce, ki že davno niso več člani udarnih skupin, saj je za nemoten potek številnih reševalnih akcij potrebno storiti marsikaj: skrbeti za vzdrževanje reševalne opreme, vozil, radijske opreme, prostorov itd. Postaja GRS v Tolminu ima zgledno urejene prostore svojega sedeža v Tolminu in zavetišča na planini Razor. Že pred leti je Žarko Trušnovec uresničil idejo o vsakoletnem druženju reševalcev, njihovih družin in simpatizerjev, saj se zaveda obremenitev, ki jih nosijo družine reševalcev na tako zaposleni postaji. Razumevanje in podpora vseh pa je pri zahtevnem reševalnem delu neprecenljiva. Z vedno novimi idejami (npr. izdaja knjige dr. Andlovica, zbornika ob 60-letnici) in sprejetimi izzivi (npr. organizacija dneva gorskih reševalcev) Žarko dviga in širi ugled dela gorskih reševalcev in Postaje GRS Tolmin. S hitro odzivnostjo in profesionalnim pristopom pri reševanju ter pri širokemu spektru pomoči potrebnim posameznikom, društvom in delovnim organizacijam utrjuje zaupanje v nesebično delo gorskih reševalcev tudi preko meja Republike Slovenije.

Posebna dejavnost v organizaciji Žarka Trušnovca so planinski tabori, ki zajemajo osnovnošolsko, srednješolsko in nadarjeno mladino, zadnja leta pa tudi družine. Imajo predvsem močno preventivno vlogo pred različnimi stranpotmi mladine. Do danes jih je obiskalo 8000 mladih.
Žarko Trušnovec skozi vse navedene dejavnosti že več kot trideset let izkazuje močan humanitarni naboj in izreden občutek za prostovoljno delo z mladimi.

PD Tolmin